TRI DESETLETJA Z LEPOTO V GLASBI
O zgodovini Ljubljanskih madrigalistov mag. Simona Moličnik
Sredi zime, v času, ko svet še ni bil globalno povezan, a so svetovno ozračje prepojile osamosvojitvene energije, so se 15. januarja 1991 v Mengšu sestali ustanovni člani pevskega zbora Ljubljanski madrigalisti: Jože Humer, Igor Gregorc, Barbara Kafol, Mojca Jan, Andreja Peček, Mihaela Pihler in Leonida Lebar. To so bili izurjeni pevci zbora Slovenski madrigalisti, ki jih je kalil in mojstril dirigent Janez Bole. Zaradi programskega razkoraka – pevci so imeli bolj ambiciozne želje od dirigenta – so ustanovili novo zasedbo in jo pomenljivo imenovali Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti. Izbrali so si novega dirigenta, ki je bil sicer asistent profesorja Boleta, Matjaža Ščeka.
Ustanovljeni pevski kolektiv je tako že ob nastanku imel čvrsto medsebojno skupno pevsko izkušnjo. Visoko zastavljeni cilji so se uresničevali na tekmovanjih doma in v svetu ter odpirali nove poti koncertnih turnej. Zbor je presenetil s svežimi, celostnimi idejami tematskega oblikovanja koncertnih programov na zelo visoki ravni. Glasovna prodornost ter interpretacijska mehkoba Ščekove dirigentske roke pa sta v tistem času naravnost osupli. Ob desetletnici je skladatelj Lojze Lebič o zboru zapisal: »Kadar nastopajo doma, občudujemo njih svetovljanskost, tujina pa jih nagrajuje za njihovo slovensko drugačnost.«
Ljubljanski madrigalisti so v prvem desetletju izvedli 266 koncertov, od tega 177 v Sloveniji in 68 v tujini. Že prvo leto so se udeležili 39. mednarodnega pevskega tekmovanja Guido d’Arezzo v Italiji in se uvrstili v finale. Naslednje leto so se udeležili 1. mednarodnega zborovskega tekmovanja Maribor 1992 ter osvojili 1. mesto, zlato plaketo mesta Maribor, nagrado za najboljši zbor tekmovanja ter priznanje za najboljšo izvedbo Gallusove skladbe.
V prvem desetletju se je zbor udeležil 9 mednarodnih in 4 slovenskih tekmovanj, skoraj vsa so se zaključila z več nagradami, z zlatimi plaketami oziroma z uvrstitvami med prva tri mesta.
Repertoar prvega desetletja zbora odlikuje izjemna pestrost, ki izhaja iz renesančne polifone tradicije in sega po najnovejših, pa vselej kompozicijsko zahtevnih, a izjemno izraznih partiturah, tako v svetni kot v sakralni klasični zborovski glasbi.
Svoje prvo desetletno obdobje so Ljubljanski madrigalisti okronali z izvedbo antologijske partiture Očenaš hlapca Jerneja, ki jo je po besedilu Ivana Cankarja napisal Karol Pahor. Dramaturško premišljena izvedba ekspresivne partiture je jasno izpostavila tedanje odlike zbora: izjemno ustvarjalno sožitje med pevci in dirigentom, kar je vodilo v nepozabno interpretacijo in oplemenitenje besedila: »Kar si napisal, ne boš izbrisal …« V tem smislu so pevke in pevci desetletje zaokrožili z odlično dokumentirano dejavnostjo v istoimenskem izdanem zborniku, Matjaž Šček pa se je od zbora poslovil.
A vodila so ostala. Nadaljnji razvoj je ubiral drugačne, nemara bolj uhojene poti z večjim pretokom pevk, pevcev in zborovodij, ostali pa so visoki interpretacijski cilji, ki jih zbor vsako leto preverja na tekmovanjih doma in v tujini.
Leta 2001-2002 je zbor vodil Valter Lo Nigro, 2003-2009 Andreja Martinjak, iz drugega v tretje desetletje pa je zbor popeljala Mateja Kališnik (2010-2014). Tudi drugo desetletje zaznamujejo zavidljivi uspehi na državnih in mednarodnih zborovskih tekmovanjih (Zlata plaketa na tekmovanju Naša pesem 2007 in drugo mesto na mednarodnem tekmovanju v Mariboru 2008) ter celovito tematsko zasnovani koncertni programi (80-letnica rojstva skladatelja Pavleta Merkuja 2008, Slovenska protestantska glasba 2008, Na izlet z ljudsko glasbo 2009). Leta 2009 je zbor prejel dvoje pomembnih povabil: k izvajanju zahtevnih zborovskih novitet v okviru Slovenskih glasbenih dnevov in k sodelovanju na 5. mednarodnem tekmovanju dirigentov v Ljubljani.
Leta 2010 so pevke in pevci z novo zborovodkinjo Matejo Kališnik sami organizirali izobraževalni seminar z dirigentom Ragnarjem Rassmusenom in sodelovali kot demonstracijski zbor. Obdobje Kališnikove zaznamuje zlato priznanje ter prestižna velika nagrada Petra Ebna za najboljšo izvedbo skladbe tega češkega skladatelja na 20. zborovskem tekmovanju adventnih in božičnih pesmi v Pragi (2010). Koncertni repertoar pa se je spogledal z za mlajše pevce namara bolj privlačnimi jazzovskimi prvinami (cikel koncertov Z zborom na zabavo, sodelovanje s Hišnim ansamblom Slavka Avsenika), čeprav so vzporedno še vedno negovali klasični zborovski repertoar in z njim nastopali predvsem v sodelovanju z mnogimi drugimi zbori iz Slovenije in iz tujine. Drugo desetletje je MKZ Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Mateje Kališnik zaokrožil s slavnostnim koncertom z naslovom Nihil sub sole novum? (Nič novega pod soncem?).
Motiv tekmovalnih sodelovanj ostaja prioriteta tudi tretjega desetletja. Mednarodno tekmovanje v Miltenbergu v Nemčiji leta 2012 je zboru prineslo prvo mesto ter zlato plaketo v kategoriji resne glasbe, drugo mesto v kategoriji ljudskih pesmi ter posebno nagrado za najboljšo interpretacijo obvezne skladbe. Slovenska Naša pesem istega leta je k temu dodala srebrno priznanje, leta 2014 pa zlato priznanje in nagrado za najboljšo izvedbo skladbe 20. oz. 21. stoletja. Repertoar zbora se posodablja in nemara tudi popularizira. Med klasične zborovske partiture vse bolj vstopajo priredbe ljudskih pesmi in zabavne glasbe (cikla koncertov Konec sveta ob rogljičku in kavi 2012 ter Ljubezni vonj 2013), pevke in pevci se preskušajo tudi v izvedbah stare glasbe (sodelujejo kot demonstracijski zbor na delavnici pod vodstvom švicarskega dirigenta Laurenta Gaudreja) in izvajajo koncerte sakralne glasbe (postna Premišljevanja 2013, Ecce homo 2014).
Leta 2014 je pred zbor stopil dirigent Primož Malavašič in prenovil pevsko zasedbo. Zbor je vodil do leta 2018, ko ga je prevzela zdajšnja dirigentka Klara Maljuga.
Še dvoje pomembnih vodil zbora ostajata stalnici vseh treh desetletij. Eno je zvočno dokumentiranje izvedb in založniška dejavnost. V prvem obdobju so bile še kasete (občuten zapis o prvem snemanju na Brezjah beremo v zborniku Kar si napisal, ne boš izbrisal kronistke, pevke Andreje Peček), sledile so izdaje na CD-jih (kar šest jih je bilo izdanih v prvem desetletju, dve v drugem, v zadnjem obdobju pa je nastal tudi prvi videospot). Drugo je stalno stremljenje k spodbujanju novih skladateljskih del ter krstno izvajanje novih skladb.
KMZ Ljubljanski madrigalisti je torej glasbeni sestav, ki se je pred tremi desetletji v enem zamahu povzpel v sam vrh slovenskega zborovskega sveta in tam vztraja. Je homogeno združenje pevcev s skupnim vdihom in izdihom v eno čutenje poslanstva. Izvajanje partitur se nadaljuje v razsežni dejavnosti, ki sooblikujejo tako slovenski kot svetovni zborovski prostor, vanj vnašajo nove partiture, premišljene interpretacije, zvočne izdaje in – prepričana sem, da ne nazadnje – digitalne razstave. Je zbor, ki izhaja iz tradicije in se z novimi idejami vanjo zopet vrača. Je zbor čistih linij, ujemajočih se polifonih prepletanj in izjemnega glasbenega žara. Ob vsem, kar je v zdajšnjem času nemara še najbolj pomembno, pa je, da KMZ Ljubljanski madrigalisti ostaja pevski kolektiv, ki različne posameznike združuje v enovito glasbeno oz. splošno družbeno celoto. To je v času neoliberalizma največji pomen skupinskega petja, ki posameznice in posameznike izobražuje, z glasbo plemeniti duševnost, s skupnim stremljenjem k zastavljenim ciljem pa vodi do ubranosti in vsestranskega zadovoljstva. KMZ Ljubljanski madrigalisti so tako odličen zgled skupnega uresničevanja lepega v glasbi.
mag. Simona Moličnik, muzikologinja
DIRIGENTI SO POVEDALI
Ljubljanskih madrigalistov nisem izbral jaz, ampak so oni izbrali mene. Mislim, da smo se ta pravi ljudje na pravem mestu ob pravem času našli. Predanost vseh sodelujočih je bila izjemna. To so bili drugačni časi. Ljudje so bili drugače senzibilni navznoter in navzven. Lažje se je dalo ustvarjati in potovati. Poleg rednih tedenskih vaj smo imeli enkrat mesečno vikend vaje, kjer so s svojimi glasovi po svoje sodelovali celo dojenčki mladih pevcev. Največji pečat smo pustili z 12-dnevno turnejo po poteh Gallusa, kjer smo skupaj z visokimi predstavniki Slovenije in Češke odkrili njegovo spominsko ploščo v Pragi.
(1991-2001)MATJAŽ ŠČEK
Ljubljanski madrigalisti so zbor mnogih talentov in čudovitih ljudi. V duhu medsebojnega zaupanja in podpore tako pride na plano veliko dobrih idej in kvalitetnih projektov. Poleg najvažnejšega cilja – kvalitetnega skupnega petja – jih na vaje žene še kopica drugih, ki so jim v težkem času epidemije dajali uteho, upanje in zagon. S ponosom opazujem napredovanje zasedbe in rast posameznikov, ter s hvaležnostjo sprejemam njihove pobude za moj lasten glasbeni in osebnostni razvoj. Ameriški politik Calvin Coolidge je dobro rekel: »Samo izjemen človek je lahko dober poslušalec«. Ob jubileju zboru želim aktivno poslušanje, slišanje in čutenje, da bo vsak pevec iz vaje v vajo bližje »izjemnemu človeku«.
(2018-)KLARA MALJUGA
V večjih ansamblih, torej tudi zborih, je že tako, da se z večjo spremembo (kar prihod novega) dirigenta zagotovo je, zamenja tudi dobršen del pevcev. Ko sem tako v jeseni 2014 prišel na prvo vajo Madrigalistov, me je pričakalo le 7 pevk in pevcev. Jasno, tega nisem bil najbolj vesel. A stvari so kmalu šle na na bolje. Na moje povabilo je prišlo kar nekaj pevcev iz zborov, ki sem jih do takrat vodil, pa tudi avdicije za nove pevce so bile dokaj uspešne. Tako smo kot skoraj povsem nov sestav rastli v vseh pogledih in postajali vedno boljša ekipa. Pevsko smo se kalili na zelo različnih nastopih in koncertih, naredili nekaj zanimivih projektov in se v četrti sezoni podali na regijsko tekmovanje v Zagorje, kjer smo bili za svoje delo nagrajeni z zlatim priznanjem s pohvalo. Zasedli smo prvo mesto! To nam je vlilo poguma, da smo se nekaj mesecev kasneje (pomlad 2018) še bolj samozavestno podali v Maribor na Našo pesem, priznano državno tekmovanje. Domov smo prinesli srebrno plaketo. Za RTV Slovenija smo posneli že nekaj tehtnih skladb, ki so bile začetek novega projekta, nove zgoščenke, ki pa ni ugledala luči sveta.
(2014-2018)PRIMOŽ MALAVAŠIČ
Večno bom hvaležna Ljubljanskim madrigalistom za zaupanje in priložnost, da sem lahko bila del njihove glasbene poti. Kot zborovodkinja sem se takrat šele prebijala in počasi oblikovala na različnih dirigentskih seminarjih, zato me je klic takratnega predsednika zbora toliko bolj presenetil. Z velikim upanjem in zagonom smo stopili na skupno pot. Spominjam se, da smo prvi celovečerni koncert odpeli že po treh skupnih vajah. S hvaležnostjo se spominjam tudi vseh naših skupnih uspehov, tekmovanj, koncertov, vikend vaj, rednih in izrednih vaj, ter neverjetnih in srčnih ljudi, ki so kljub “tehničnim” težavam zmogli resnično čustvene, nadvse muzikalne in zvočno nadzemeljske izvedbe glasbenih del.
(2009-2014)MATEJA KALIŠNIK
Leta 2008 sem na mojstrskem tečaju dirigiranja v Ljubljani spoznal Andrejo Martinjak, ki je takrat vodila Ljubljanske Madrigaliste. Nekaj mesecev kasneje me je poklicala in mi ponudila projekt s svojim zborom – z Ljubljanskimi madrigalisti. Ponudba se mi je zdela imenitna in je zame predstavljala preskok v višjo ligo, zato sem se z veseljem in zanosom lotil tega izziva. Skupaj smo v štirih mesecih pripravili in predstavili publiki program slovenskih protestantskih napevov in ljudskih priredb. Najraje se spominjam koncerta v Železni kapli in druženja po njem v grajski kleti. Projekt z Ljubljanskimi madrigalisti me je uvedel v delo z zbori izven domačega okolja in mi še danes pomeni pomembno izkušnjo in mejnik na moji dirigentski poti.
(2009)MIRKO FERLAN
Ljubljanski madrigalisti. Zdi se, da so se naša pota prepletala že davno preden smo se zares spoznali. Še vedno slišim in občudujem Matjaževe interpretacije, s katerimi nas je vsakič znova začaral in posrkal v bistvo skladbe. Kasneje sem se v sopranskih vrstah učila ne le melodij, ampak predvsem življenja zbora, odnosov, potrpežljivosti … in nazadnje pristala pred zborom. Skupaj s pevci, ki so imeli podobno vizijo smo vstopali v čudovit svet mnogih skladb, se ob njih brusili in odraščali. Hvaležna sem vsem pevcem, ki so bili del moje zgodbe in mi omogočili neverjetno potovanje.
(2003-2009)ANDREJA MARTINJAK
“Obdobje, v katerem sem imel čast dirigirati Ljubljanskim madrigalistom, je bilo eno najbolj živih, vzpodbudnih in polnih zadoščenja v svoji glasbeni karieri. Kot da bi bilo danes se spominjam trenutka, ko smo čakali na razglasitev zmagovalca Mednarodnega natečaja v Spittalu, da ne govorimo o nepopisnih občutkih, ki so me obdajali med dirigiranjem zbora v čudoviti, krasni dvorani Slovenske Filharmonije. Živ spomin imam na čustva, ki so nas vezala med pripravljanjem, študiranjem, osvajanjem nove interpretacije skladbe Vöra bije Uroša Kreka, skladbe, ki jo od vedno nadvse ljubim. Krasna skupina Ljubljanski madrigalisti, z muzikalnega in človeškega vidika. Za to in mnogo drugega sem neizmerno hvaležen pevkam in pevcem tega zbora, ki so me navdušeno sprejeli medse in s katerimi smo skupaj ustvarjali in uživali v glasbi. Hvala Ljubljanski madrigalisti, rad vas imam.”
(2001-2002)WALTER LO NIGRO
KONCERTNI LISTI
ČLANI ZBORA
- 1991-2001
Androjna Mencinger Irena ∙ Babič Vanda ∙ Babič Renato ∙ Bambič Katarina ∙ Banko Metod ∙ Beltram Peter ∙ Benedik Tanja ∙ Bervar Mitja ∙ Brlek Simon ∙ Brlek Vlado ∙ Burger Andreja ∙ Burger Martina ∙ Čarman Samo ∙ Čibej Tomaž ∙ Darin Maja ∙ Debeljak Adriana ∙ Dobrovoljc Boštjan ∙ Dobrovoljc Frelih Katja ∙ Dolgan Valenčič Maja ∙ Donko Monika ∙ Dovjak Plešej Maja ∙ Dragan Janja ∙ El Hariri Baschir ∙ Fister Polona ∙ Fortuna Mojmir ∙ Golja Valentina ∙ Gorjanc Aleš ∙ Goranjc Frelih Janja ∙ Gregorc Marija ∙ Gregorc Igor ∙ Halilovič Mirko ∙ Halilovič Mojca ∙ Hrovatič Jerica ∙ Hrvatin Marinka ∙ Humer Jože ∙ Ileršič Tanja ∙ Ilovar Simona ∙ Jamnik Aleksandra ∙ Jan Zoran Mojca ∙ Jerman Cvelbar Joži ∙ Kafol Barbara ∙ Kasesnik Špela ∙ Kastelic Alja ∙ Kavčič Janez ∙ Ključevšek Tomaž ∙ Knez Friderik ∙ Knez Nataša ∙ Kobal Maja ∙ Konestabo Martina ∙ Košir Nives ∙ Kovač Katja ∙ Kozmus Marjeta ∙ Kraševec Marjan ∙ Krečič Cilka ∙ Krečič Marko ∙ Kunstek Mateja ∙ Kunstelj Brenk Erika ∙ Kuret Tanja ∙ Levec Andrej ∙ Limoni Jana ∙ Lindič Rok ∙ Lovrenčak Mojca ∙ Lukijanovič Lilijana ∙ Mencinger Rasto ∙ Moretti Miloš ∙ Mozerič Borut ∙ Nagode Gregor ∙ Nagode Černe Katarina ∙ Nahtigal Franci ∙ Narobe Grega ∙ Nastran Janez ∙ Novak Igor ∙ Ogrin Tomaž ∙ Okoliš Martina ∙ Ostruh Andreja ∙ Pančur Gajšek Helena ∙ Pavšek Aleš ∙ Peček Andreja ∙ Pihler Mihaela ∙ Piščanc Valter ∙ Pliberšek Matija ∙ Pogačar Apolonija ∙ Poljanec Saša ∙ Potočnik Janko ∙ Prelovšek Marjeta ∙ Premelč Janko ∙ Ribič Polona ∙ Rojko Blaž ∙ Rudel Jernej ∙ Stenovec Maruša ∙ Svoljšak Mojca ∙ Šalej Jože ∙ Šivic Urša ∙ Škof Andrej ∙ Šošter Valentina ∙ Špendov Janez ∙ Tomelj Stane ∙ Tomelj Meta ∙ Udovič Urban ∙ Vengust Romana ∙ Volovšek Anuša ∙ Vomer Bojan ∙ Vreček Maruša ∙ Vrhovnik Sebastjan ∙ Zakrajšek Mateja ∙ Zupan Andreja ∙ Zupančič Silva ∙ Žefran Miloš ∙ Žugič Irena
POSNETKI KONCERTOV
Društvo mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti
Krekov trg 2
1000 Ljubljana
info@madrigalisti.si
Predsednik: Peter Stovanje
IBAN SI56 6100 0001 2650 796 (DH)
Matična št.: 1204254, Davčna št.: 90723031